Življenje pade v prosti tek in naenkrat si prepuščen ljudem okrog sebe. Če imaš srečo, so te spravili v neke vrste hibernacijo, dostikrat slišano na televiziji, umetno komo. Kaj to sploh je, se je verjetno dostikrat vprašal marsikdo. Jah, na srečo je naše telo, še posebej naši možgani, občutljivo za določene kemične substance.
Posameznikom iz časov srednjega veka in kasneje, razsvetljenstva, gre zahvala, da smo spoznali podrobnejšo anatomsko strukturo telesa (anatomija). Ja, vsak začetek je težak in tako je bilo tudi takrat. Telo je bilo dolgo časa nekaj nedotakljivega, zato so “zaljubljenci” v anatomijo odkupovali sveže pokopana trupla, za katera se je vedelo, da nihče ne bo povpraševal o njih. Seveda je bilo treba dostaviti “paket”, skrivnosti anatomije, željnemu uporabniku. To je bil pravi črni trg. Vendar se je ravno zaradi takih stvari počasi premikalo naprej.
Sledila je fiziologija. Kako deluje živo telo? Kakšni procesi se dogajajo v njem? Znanje se je dopolnjevalo, prepletalo. Opala, ni bilo samo več poznavanje strukture in zgradbe, dodano je bilo delovanje določenih procesov. Sledilo je večanje znanja o vplivih različnih kemičnih sestavin na naše telo.
Ne smemo pozabiti na domača zdravila, farmakologijo v najosnovnejši obliki. Skozi čas preizkušeno znova in znova, ne preko vraž, ampak, ker je dejansko res delovalo. Se kdo spomni alkaloida atropina, ki ga najdemo v volčji češnji (Atropa belladonna). Uživanje, v naravi rastoče volčje češnje, je smrtno nevarno, vendar so ugotovili v moderni farmakopeji, njene številne koristi. Vse od oftalmologije kot sredstva za širjenje zenic do koristnih učinkov na srce.
Se spomnite filma The Rock, z zvezdnikoma Seanom Conneryem in Nicolasom Cageom? Zdaj, ko ste prebrali, ste se verjetno spomnili scene, ko je rekel, da si dolge igle z atropinom ne bo vbrizgal v srce. Ja, organofosfati, ki so del živčnih strupov blokirajo pomemben encim, ki deluje na sinaptičnih špranjah.
Eden od živčnih prenašalcev je acetilholin. Živčni strupi onemogočajo reabsorbcijo in ponovno delovanje acetilholina, tako, da blokirajo encim, ki to uravnava in pride do blokade živčne sinapse. Atropin onemogoči blokado in tako je Nicholas Cage preživel, ko se je razbila tista zelena kroglica VX-a. Kdo bi si mislil, kaj?
Pa se vrnimo na tisto umetno komo. V intenzivni terapiji se uporablja veliko zdravil, vendar pojdimo po vrsti – 3 glavne skupine, nekako tiste, ki najbolj pustijo vtis na laike zaradi hitro vidnih učinkov – opiatni analgetiki, močni sedativi in relaksansi.
Opiatni analgetiki, strogo kontrolirani in vedno pod nadzorom. Ko sem prvič držal v rokah ampulo s tremi mililitri prozorne tekočine ene od teh kemičnih substanc, sem čutil, slišalo se bo smešno, veliko spoštovanje do kemične substance, ki lahko človeškemu organizmu olajša hude bolečine.
Nič posebnega ni bila videti tista tekočina, par mililitrov vode bi rekel mogoče nekdo. Ko pa vidiš učinek in spremembo na obrazu trpečega človeka, ko se ta snov veže na možganske receptorje, ne moreš verjeti.
Eno je vzeti tableto, ki deluje na prostaglandine v našem telesu, nekaj drugega je pa videti centralni učinek na prijemališče v možganih. Na žalost ne more biti vse lepo in tako tudi opiatni analgetiki delujejo zaviralno na naš dihalni center. Ne moremo imeti vsega, kaj ne? Kaj pa, če lahko imamo vseeno veliko? Kakšen je šele svet sedativov in relaksansov.
Aja, ena zanimivost. Veste od kod so prišli relaksansi v moderno medicino? Južna Amerika, naravni strup, ki blokira prenos živčnih signalov preko mišične ploščice.
Kdo ga je prvi uporabljal? Močna sapa, vpih in zadetek v opico na drevesu, kamorkoli, čez čas pade z drevesa, ker prenehajo delovati dihalne mišice. Ja, uganili ste, indijanci. Strokovno mu pravijo kurarin, jaz sem dajal pacientom, da se niso “tepli z respiratorjem”, Norcuron. Se sliši podobno?