Kaj je krvavitev?
Krvavitev je izliv krvi iz krvno-žilnega sistema (obtočil) navzven iz telesa (vidna krvavitev), v telesne votline (prsna, trebušna votlina), votle organe (želodec, črevesje) in organe nasploh (jetra, ledvica, pljuča).
Zgradba žilne stene
Imamo več vrst žil (arterije, vene, kapilare), ki se razlikujejo med seboj, v osnovi pa lahko rečemo, da je primarna zgradba podobna. Stene arterij so debelejše od venskih, ker prenašajo velik pritisk.
V venah se nahajajo zaklopke, ki omogočajo transport krvi, ker v venskem obtoku ni potiska od srca. Vene so ob arterijah in ko arterije utripajo, istočasno omogočajo premikanje krvi skozi vene, zaklopke pa preprečujejo, da bi kri zatekala nazaj v obratni smeri.
Primerjava zgradbe vene in arterije
Notranja plast je sestavljena iz nežnega gladkega endotela, ki je v neposrednem stiku s krožečo krvjo in ima v sebi snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi na žilni steni.
Srednja plast je sestavljena iz gladkega mišičevja, ki je pri arterijah močnejše in je sama plast debelejša, ker mora zdržati visok pritisk, ki ga ustvarja srce. Ta plast je pod vplivom nehotenega živčevja, ki krči in sprošča te mišice, ter tako viša in niža krvni tlak, glede na potrebe telesa ali kot kompenzacijski mehanizem.
Zgradba stene arterij
Zunanja plast je najbolj čvrsta, gre za ovojnico iz vezivnega fibroznega tkiva s kolagenom, ki ščiti obe notranji plasti žile.
Na tem mestu moram omeniti in pojasniti dva izraza, ki ste ju sigurno že kdaj slišali, vendar niste točno vedeli za kaj gre. Prvi je anevrizma in drugi krčne žile.
Anevrizma (izbočenje žilnih plasti)
Pravijo ji tudi žilna bomba, ki tiktaka v človeku, je okvara plasti žilne stene in izbočenje navzven, ki lahko poči (ruptura). Pojavi se lahko na aorti, kjer je največji pritisk takoj po izhodu iz srca, tam je največja obremenitev na žilno steno. Najdemo jih tudi na žilah v glavi, kjer lahko njihov razpok, povzroči možgansko krvavitev.
Vrste anevrizem in ruptura anevrizme
Krčne žile (varice)
Prej sem omenjal zaklopke v venah, ki preprečujejo zatekanje krvi nazaj. To sem storil z namenom, da boste razumeli kako nastanejo krčne žile. Okvara teh zaklopk, v kasnejših letih, privede do nastanka krčnih žil, ker kri zastaja in zateka nazaj na mestih okvarjenih zaklopk.
Prikaz krčnih žil in okvarjenih venskih zaklopk
Prepoznavanje krvavitev
Krvavitev je izguba krvi iz obtočil in srca. Zasilno zaustavljanje krvavitve rešuje življenja!
Krvavitve, kot je bilo že rečeno, v grobem razlikujemo glede na izvor ali lokacijo.
Izvor
– arterijska krvavitev iz arterij (kri je svetlejše rdeče barve in šprica v curkih)
– venska krvavitev iz ven (kri je temnejše barve in teče enakomerno)
– kapilarna krvavitev iz kapilar (šibka krvavitev na večji površini kože)
Lokacija
– zunanje, ki so vidne – kri izteka iz telesa (glava, trup, hrbet, roke, noge) ali telesnih odprtin (nos, ušesa, usta, danka, nožnica, mehur)
– notranje, ki so skrite – kri izteka v telesne votline, organe ali tkivo ob poškodovani žili
Zunanje krvavitve so enostavno prepoznavne, ker se vidijo s prostim očesom (»je ležal v mlaki krvi«). Ponesrečeno osebo povprašamo kakšna zdravila jemlje in če jemlje kakšna zdravila proti strjevanju krvi.
Notranje krvavitve težko opazimo. Lahko opazimo modrico na mestu krvavitve, ni pa nujno. Na notranje krvavitve lahko posumimo pri težkih mehanizmih poškodbe, kot na primer težke prometne nesreče, padci z višine, zelo močni udarci s topimi predmeti (npr kij, železne palice itd.) Pri sumu na notranje krvavitve je potrebno takoj poklicati center za obveščanje na 112.
Simptomi (znamenja, ki jih opazi ponesrečena oseba SAMA)
-slabost, utrujenost
– žeja
– megla ali tema pred očmi,
– šumenje, zvonenje v ušesih
– motnje zavesti
– občutek omedlevice in strah
Znaki (znamenja, ki jih opazimo MI)
– Bleda koža/sluznica
– hladna, lepljiva koža
– pospešeno bitje srca
– slabo tipen pulz
– žeja, zmanjšano izločanje urina
– zožena zavest
– zmedenost, nemirnost, možna agresivnost
– pospešeno dihanje in splošna oslabelost
Zaustavljanje zunanjih krvavitev
Zunanje krvavitve zaustavljamo nalažje tako, da na rano položimo sterilno gazo in pritisnemo s prsti. V skrajni sili pritisnemo s prsti direktno na rano. V kolikor krvavitve ne zaustavimo izvedemo kompresijsko obvezo.
Kompresijska obveza
Na rano položimo sterilno gazo, čez to položimo zvit povoj, nato z drugim povojem tesno povijemo poškodovano mesto. Pravilno nameščena kompresijska obveza prekriva celotno krvaveče mesto, zatesni krvavitev, vendar ne zadrgne uda.
Kompresijska obveza
Vse pravice pridržane.
Prekrvavitev preverimo s pritiskom na kožo ali prst pod obvezo. Kapilarni povratek mora biti normalen, prav tako ud ne sme prebledeti ali pa pomodreti. Vsake 5 do 10 min preverjamo stanje poškodovanega mesta in kompresijske obveze. Poškodovani ud ustrezno imobiliziramo.
Pri krvavitvah iz vratnih žil nikoli ne delamo kompresijske obveze, tu samo pritiskamo na krvaveče mesto s prsti.
V primeru, da je krvavitev tako močna, da je ne moremo zaustaviti s kompresijsko obvezo, ali gre za delno ali popolno amputacijo uda naredimo prevezo uda – Esmarchova preveza.
Esmarchova preveza
Prevezo naredimo tako da na najbližji celi del nad poškodbo s pomočjo trikotne rute (manšete za merjenje pritiska, širšega pasu, esmarchovega traku ipd.) močno zategnemo in tako zaustavimo krvavitev.
Ruto zložimo na 3 do 5 cm širok trak, prevežemo ud, s pomočjo palice/baterije ipd. dodatno zategnemo, nato pa s preostankom rute ali novo ruto vse skupaj fiksiramo.
Na primernem mestu na poškodovani osebi obvezno označimo, da ima nameščeno Esmarchovo prevezo in uro namestitve preveze.
Esmarchova preveza
Vse pravice pridržane.
Hemoragični šok
Pri obsežnejših krvavitvah, ne glede na to ali so notranje ali zunanje, lahko pride do šoka. Po ustrezni oskrbi krvavečega mesta osebo poležemo na tla. V kolikor mehanizem poškodbe ni hujši, noge rahlo prizdvignemo, ni pa nujno.
V primeru dodatnih poškodb, poleg krvavitve, npr. zlom stegnenice nog ne prizdvigujemo. Osebo zaščitimo pred zunanjimi vplivi, predvsem pa skrbimo za ohranjanje TT (osebo pokrijemo z odejo, metalizirano folijo).
Z osebo smo neprestano v kontaktu, spremljamo stanje poškodbe in splošno stanje poškodovane osebe, poleg tega ga bodrimo in spodbujamo, do prihoda službe NMP. Vredno si je zapomniti tudi, da poškodovani osebi ne dajemo ne za jesti ne za piti, ker bo po vsej verjetnosti potrebna kirurška oskrba poškodbe v anesteziji.
Rad bi se zahvalil Petru Jovičeviču, bolničarju R(dečega) K(riža) Ljubljana, za pomoč.