Pozdravljeni, dragi bralci!
Za pisanje o klopnem meningoencefalitisu (KME) sem se odločil ravno zato, ker delam v zdravstvu. Tam vsak dan vidim, kaj ta bolezen naredi z ljudmi. Ni to le »še ena klopna stvar« – videl sem paciente, ki so bili pred okužbo aktivni, polni energije, po preboleli KME pa se borijo z vsakdanjimi stvarmi, ki so jim bile samoumevne. Zato sem si rekel: pišimo o tem odkrito, brez olepševanja, da boste vedeli, s čim se lahko srečate – in kako se temu izogniti.
Kako se KME sploh prenese in kako pride do človeka?
Klopni meningoencefalitis povzroča virus, ki ga prenaša predvsem klop vrste Ixodes ricinus (navadni gozdni klop). Virus se nahaja v slini klopa in se prenese na človeka že v nekaj minutah po vbodu – ni treba, da klop visi ure in ure. Glavni način je torej klasičen vbod.
Redkeje (a še vedno možno) se virus prenese tudi z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov iz okuženih živali (koz, ovc, krav).
Torej: tisti domači kozji sirček z bližnje kmetije lahko včasih prinese več, kot si misliš.
Najbolj neverjetna mesta, kjer klopi prežijo (in resnični primeri)
Ko slišimo »klop«, si predstavljamo globok gozd, visoko travo in divjino. Resnica pa je precej bolj zahrbtna.
- Mestni parki in zelenice sredi Ljubljane – da, tudi v Tivoliju ali Rožniku so klopi. Ljudje se okužijo med nedeljskim sprehodom z otroki ali psom.
- Lastni vrt ob gozdu – kosil si travo, pobiral jagode ali samo poležaval na ležalniku. Klop se je prilepil na hlače in hop – vbod.
- Pokopališča in otroška igrišča – trava tam ni vedno pokošena do centimetra, klopi pa se radi zadržujejo v nizki vegetaciji.
- Hišni ljubljenčki kot »taksi služba« – pes ali mačka prinese klopa domov iz gozda in ti ga najdeš šele, ko se že napije krvi.
- Surovo mleko z domače kmetije – človek, ki je pil sveže kozje mleko, ker je »pač domače in boljše«, je končal v bolnišnici z diagnozo KME. Nič gozda, nič sprehoda – samo kozarec mleka.
V Sloveniji je praktično vsa država (razen obmorskega pasu) endemično območje. Klopi so aktivni od aprila do novembra, aktivirajo se že pri temperaturi nad 7 °C. Torej res povsod.
Kaj ostane po preboleli KME? Resnične posledice, ki jih vidim v praksi
- znaten upad kognitivnih funkcij (težave z mišljenjem, načrtovanjem, odločanjem)
- težave s spominom in huda pozabljivost (ljudje pozabljajo, kje so parkirali avto, kaj so rekli pred petimi minutami, imena sodelavcev)
- kronični, hudi glavoboli, ki jih tablete komaj ublažijo
- kronična utrujenost in izčrpanost (tudi po 12 urah spanja se počutiš, kot da si tekel maraton)
- motnje koncentracije in pozornosti
- motnje spanja (nespečnost ali obratno – pretirano spanje)
- depresija, tesnoba, razdražljivost
- pareze (oslabelost mišic), tremorji, motnje ravnotežja in koordinacije
- zmanjšana delovna sposobnost – nekateri morajo spremeniti službo ali celo iti v invalidsko upokojitev
Dobra novica: v Sloveniji poteka akcija brezplačnega cepljenja!
Po letnem načrtu NIJZ je letos brezplačno cepljenje proti KME (3 doze + booster) na voljo vsem, rojenim med 1970 in 1983 (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja). To je odlična priložnost! Kje se lahko cepite?
- pri svojem osebnem zdravniku,
- v izpostavah NIJZ,
- v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL).
Posebej poudarjam UKCL: če se želite cepiti tam, pošljite e-mail s prošnjo za cepljenje na cepljenje.info@kclj.si (mailto:cepljenje.info@kclj.si).
V UKCL res hitro odgovarjajo na maile in datumi so na voljo zelo hitro – pogosto že v nekaj dneh. Osnovno cepljenje je 3 odmerki, potem pa še booster po potrebi. Priporočila za booster (na 5 let, po 65. letu pa na 3 leta).
Zaključek
Naravo imamo radi. Pohodi, gobarjenje, pikniki, sprehodi s psom – vse to hočemo še naprej početi. Ampak pametno. En sam vbod lahko spremeni vse. Jaz sem to videl prevečkrat, da bi molčal. Če ste rojeni med 1970 in 1983 – izkoristite brezplačno cepljenje. Če niste – vseeno se cepite, splača se. In vedno, vedno preverjajte telo po sprehodu.
Ostanite zdravi in varni v naravi!
Fletni Štajerc