Beseda steroid pri marsikomu sproži asociacijo na ogromne mišice, fitnes dvorane, doping in športne afere. Deloma upravičeno, vendar je takšen pogled precej krivičen do skupine snovi, brez katerih človek preprosto ne bi mogel živeti.
Ko zdravnik izgovori besedo kortikosteroid, veliko ljudi postane previdnih. Nekateri se jih bojijo, drugi jih poveličujejo, tretji pa jih enačijo z anabolnimi steroidi za povečevanje mišične mase. Resnica je precej bolj kompleksna in predvsem veliko bolj zanimiva.
Preden se lotimo samih kortikosteroidov, moramo razumeti osnovo – hormone.
Kaj sploh so hormoni?
Hormoni so kemični prenašalci informacij, ki omogočajo komunikacijo med različnimi deli telesa.
Če živčevje primerjamo s telefonskim omrežjem, kjer se informacije prenašajo hitro in neposredno po živčnih vlaknih, potem so hormoni nekakšna pošta ali elektronska sporočila, ki preko krvi potujejo do oddaljenih organov in tkiv.
Njihova naloga je uravnavanje številnih procesov:
- rasti in razvoja,
- presnove (pretvarjanje hrane v energijo),
- ravnovesja vode in elektrolitov (mineralov v telesnih tekočinah),
- reprodukcije (razmnoževanja),
- odziva na stres,
- delovanja imunskega sistema (obrambnega sistema telesa)
Majhne količine hormonov lahko povzročijo izredno velike učinke. Podobno kot majhen zasuk volana pri avtomobilu povzroči veliko spremembo smeri vožnje.
Kaj pomeni endokrino delovanje?
Poznamo več načinov komunikacije med celicami.
Najpomembnejše za današnjo temo je endokrino delovanje.
Endokrino delovanje pomeni, da se hormon izloči v krvni obtok in preko krvi potuje do oddaljenih organov, kjer se veže na receptorje (sprejemnike oziroma prijemališča) na tarčnih celicah in sproži določen učinek.
Primer takšnega hormona je kortizol.
Poleg endokrinega poznamo še:
- parakrino delovanje (snov deluje na sosednje celice v neposredni bližini),
- avtokrino delovanje (celica deluje sama nase),
- nevroendokrino delovanje (živčne celice izločajo hormone v krvni obtok).
Celica brez ustreznega receptorja hormona ne zazna, podobno kot ključ ne more odkleniti napačne ključavnice.
Endokrini sistem – orkester našega telesa
Hormone proizvajajo endokrine žleze (žleze z notranjim izločanjem, ki svoje produkte oddajajo neposredno v kri).
Med pomembnejše sodijo:
- hipotalamus (del možganov, ki predstavlja povezavo med živčevjem in hormonskim sistemom),
- hipofiza (majhna žleza pod možgani, pogosto imenovana dirigent hormonskega sistema),
- ščitnica,
- obščitnice,
- trebušna slinavka,
- spolne žleze,
- nadledvični žlezi.
Prav nadledvični žlezi sta danes glavni zvezdi naše zgodbe.
Nadledvična žleza – majhen organ z ogromnim pomenom
Nadledvični žlezi ležita nad ledvicama in tehtata le nekaj gramov, vendar brez njiju življenje ni mogoče.
Sestavljeni sta iz:
- sredice nadledvične žleze (medule),
- skorje nadledvične žleze (korteksa).
Sredica proizvaja predvsem adrenalin in noradrenalin, hormona hitrega odziva na stres.
Skorja nadledvične žleze pa proizvaja steroidne hormone oziroma kortikosteroide.
Kaj so kortikosteroidi?
Kortikosteroidi so steroidni hormoni, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze.
Ime izhaja iz besede cortex oziroma skorja.
Delimo jih v dve veliki skupini:
Glukokortikoidi
Glavni predstavnik je kortizol.
Njegove naloge so:
- uravnavanje presnove glukoze,
- vpliv na presnovo maščob in beljakovin,
- pomoč telesu pri stresu,
- zaviranje pretiranega imunskega odziva,
- protivnetno delovanje
Kortizol je eden izmed ključnih hormonov za preživetje.
Mineralokortikoidi
Najpomembnejši predstavnik je aldosteron.
Njegova glavna naloga je:
- uravnavanje natrija in kalija,
- uravnavanje količine vode v telesu,
- vzdrževanje krvnega tlaka
Brez aldosterona bi hitro prišlo do življenjsko nevarnih motenj elektrolitov in krvnega obtoka.
Odkritje kortikosteroidov
Konec 19. stoletja so zdravniki opazili, da bolniki z odpovedjo nadledvične žleze pogosto umirajo zaradi hude oslabelosti, nizkega krvnega tlaka in motenj elektrolitov.
Leta 1855 je britanski zdravnik Thomas Addison opisal bolezen, ki jo danes poznamo kot Addisonovo bolezen oziroma primarno insuficienco nadledvične žleze.
Velik preboj se je zgodil v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ameriški biokemik Edward Kendall uspel izolirati kortizon.
Leta 1948 so prvič uspešno uporabili kortizon pri zdravljenju hudega revmatoidnega artritisa.
Rezultati so bili tako dramatični, da so raziskovalci prejeli Nobelovo nagrado za medicino leta 1950.
Kortikosteroidi v sodobni medicini
Danes si sodobne medicine brez njih praktično ne moremo predstavljati.
Uporabljajo se pri:
- astmi,
- KOPB (kronični obstruktivni pljučni bolezni),
- hudih alergijskih reakcijah,
- avtoimunskih boleznih (boleznih, pri katerih imunski sistem napada lastno telo),
- revmatoloških boleznih,
- presaditvah organov,
- dermatoloških boleznih,
- nekaterih oblikah raka,
- možganskem edemu (otekanju možganov)
Uporabljamo jih v obliki:
- tablet,
- injekcij,
- inhalacij,
- krem in mazil,
- kapljic za oči,
- pršil za nos.
Gre za izredno močna zdravila, zato mora biti njihova uporaba vedno premišljena in pod zdravniškim nadzorom.
Tudi zdravila imajo svojo ceno
Dolgotrajna uporaba visokih odmerkov lahko povzroči:
- osteoporozo,
- sladkorno bolezen,
- povišan krvni tlak,
- povečanje telesne mase,
- tanjšanje kože,
- zmanjšano odpornost proti okužbam,
- motnje razpoloženja,
- motnje spanja
Posebej pomembno je vedeti, da se dolgotrajnega zdravljenja s kortikosteroidi pogosto ne sme prekiniti nenadoma.
Zakaj?
Ker se nadledvična žleza med zdravljenjem “poleni” in zmanjša lastno proizvodnjo kortizola. Nenadna ukinitev lahko povzroči akutno adrenalno krizo, ki je življenjsko ogrožujoče stanje.
ZLORABA STEROIDOV
Tukaj pridemo do dela zgodbe, zaradi katerega imajo steroidi pogosto slab sloves.
Anabolni androgeni steroidi so sintetični derivati testosterona (moškega spolnega hormona), razviti predvsem za zdravljenje določenih bolezni in hormonskih motenj.
Njihov glavni učinek je:
- povečanje mišične mase,
- pospešena regeneracija,
- povečanje moči,
- povečana tvorba rdečih krvnih celic
Ravno zaradi teh učinkov so postali izredno priljubljeni v profesionalnem športu, bodybuildingu in rekreativnih fitnes krogih.
Žal račun pogosto pride precej kasneje.
Možni zapleti vključujejo:
- poškodbe jeter,
- povišan krvni tlak,
- motnje srčnega ritma,
- povečano tveganje za srčni infarkt in možgansko kap,
- neplodnost,
- zmanjšano tvorbo lastnega testosterona,
- zmanjšanje testisov,
- erektilno disfunkcijo,
- agresivnost,
- depresijo,
- anksioznost,
- odvisnost
Pri ženskah se lahko pojavijo (mi, malo starejši se spomnimo očitnega, vidnega vpliva anabolikov na atletinje bivše vzhodne Nemčije). Tukaj so še ostali:
- poglobitev glasu,
- povečana poraščenost,
- motnje menstrualnega cikla,
- trajne hormonske spremembe
Pri mladostnikih pa lahko pride celo do prezgodnje zaustavitve rasti.
Največja težava zlorabe steroidov ni samo v sami snovi.
Težava je v kulturi hitrih rezultatov.
Meseci in leta treninga, discipline, prehrane in odrekanja se zdijo marsikomu predolgi, zato išče bližnjice. Problem bližnjic pa je pogosto v tem, da se račun plača šele mnogo let kasneje!!!
Steroidi niso dobri ali slabi
Nož lahko rešuje življenja v operacijski dvorani ali pa povzroča tragedije na ulici.
Enako velja za steroide.
Kortikosteroidi vsak dan rešujejo življenja bolnikom z astmo, hudimi alergijami, avtoimunskimi boleznimi in številnimi drugimi obolenji.
Na drugi strani lahko nepremišljena in nenadzorovana uporaba anabolnih steroidov povzroči resne zdravstvene posledice.
Kot običajno v medicini problem največkrat ni orodje samo, temveč način njegove uporabe.
Če ste prišli do konca tega nekoliko daljšega zapisa, ste verjetno ugotovili, da je beseda steroid precej širša in precej bolj zanimiva, kot se zdi na prvi pogled.
In morda boste naslednjič ob tej besedi najprej pomislili na nadledvično žlezo, kortizol in eno najbolj fascinantnih zgodb sodobne medicine.