Ko je človek ukleščen pod težkim predmetom, ga želimo običajno čim prej rešiti. Vendar lahko pri dolgotrajnem stiskanju mišic prehitro odstranjevanje bremena povzroči resne zdravstvene zaplete. Takšno stanje imenujemo crush sindrom ali utesnitveni sindrom.
vir: Medical of Medcine
Kaj je crush sindrom?
Če je del telesa dlje časa močno stisnjen, se v poškodovanih mišicah začnejo kopičiti škodljive snovi. Ko breme odstranimo, lahko te snovi nenadoma vstopijo v krvni obtok in povzročijo hude motnje delovanja srca, ledvic in drugih organov.
Crush sindrom je zelo nevarno stanje, ki nastane, ko je velik del telesa (običajno noge, roke ali del trupa) dlje časa močno stisnjen pod težkim predmetom – npr. po potresu, nesreči ali porušitvi stavbe.
Ko je mišica dolgo časa stisnjena, odmre. Ko pa reševalci končno odstranijo težo, se v kri naenkrat sprosti ogromna količina strupov iz mrtvih mišic. Ti strupi lahko poškodujejo ledvice, srce in druge organe. Zato temu rečejo tudi »nasmejana smrt« – človek sprva izgleda kar v redu, potem pa se stanje zelo hitro poslabša in človek umre.
Kaj se dogaja v telesu pri crush sindromu?
Pri dolgotrajnem stiskanju mišic začnejo mišične celice odmirati. Ob tem se v poškodovanem tkivu kopičijo različne snovi, ki so običajno zaprte znotraj celic.
Ko se breme odstrani in se krvni obtok ponovno vzpostavi, te snovi nenadoma vstopijo v krvni obtok. Posledice so lahko zelo resne:
- Hiperkaliemija – nevarno povišana raven kalija v krvi, ki lahko povzroči motnje srčnega ritma ali celo zastoj srca.
- Metabolna acidoza – povečana kislost krvi zaradi kopičenja presnovnih produktov v poškodovanih tkivih.
- Rabdomioliza – razpad mišičnega tkiva, pri katerem se sproščajo mišični proteini in druge snovi.
- Akutna ledvična odpoved – ledvice lahko zaradi velike količine sproščenih snovi prenehajo normalno delovati.
- Šok – zaradi obsežne poškodbe tkiv in motenj krvnega obtoka lahko pride do življenjsko nevarnega stanja.
- Diseminirana intravaskularna koagulacija (DIK) – to je zelo nevarno stanje, pri katerem se po telesu začne nenadzorovano aktivirati sistem strjevanja krvi. Nastajajo številni drobni krvni strdki, ki lahko zamašijo majhne žile in poškodujejo organe. Ker se pri tem porabljajo trombociti in faktorji strjevanja krvi, lahko nato pride tudi do hudih krvavitev.
Prav zaradi teh zapletov reševalci pri sumu na crush sindrom pogosto začnejo zdravljenje že pred odstranitvijo težkega bremena. S posebnimi infuzijami in zdravili skušajo zmanjšati tveganje za nenadne zaplete po sprostitvi stisnjenega dela telesa.
Samo kot zanimivost za laike – med najpogostejšimi neposrednimi vzroki smrti pri crush sindromu sta hiperkaliemija in njene posledične srčne aritmije, medtem ko so ledvična odpoved, DIC in večorganska odpoved pogosto poznejši zapleti.
Prva pomoč za odrasle
Če je oseba ukleščena le kratek čas
- Če je od nesreče minilo le nekaj minut, lahko breme previdno odstranimo.
- Nato spremljamo stanje poškodovanca in po potrebi pokličemo pomoč.
Če je oseba ukleščena dlje časa
- Bremena ne odstranjujemo na silo.
- Takoj pokličemo 112.
- Dispečerju povemo, da sumimo na crush sindrom.
- Poškodovanca pomirimo in ostanemo ob njem do prihoda reševalcev.
Vedno najprej poskrbimo za svojo varnost!
Preden pomagamo, preverimo okolico. Nestabilni zidovi, ruševine, pohištvo ali drugi predmeti lahko padejo tudi na reševalca.
Nasveti za otroke in mladostnike (če res ne gre drugače!!!)
Če opaziš osebo, ki je ukleščena:
- Ne hiti takoj premikati težkih predmetov.
- Najprej preveri, ali je okolica varna.
- Če obstaja nevarnost padanja predmetov, se ne približuj.
- Takoj pokliči odraslo osebo ali številko 112.
- Ostani v bližini na varnem mestu in počakaj na pomoč.
Zapomni si!!!
Dober pomočnik najprej poskrbi za svojo varnost. Če se poškoduješ tudi sam, ne moreš pomagati drugim.