V šoli so nas učili, da je temperatura prikaz količine energije s katero se gibljejo molekule. Se strinjam. Vodi dovajamo toploto oz. energijo, pospešujemo molekule in glej ga, zlomka, kuhana kava, čaj, hrana …
Podobno, kadar gre za odvzemanje energije, voda preide v led. Pač poznamo različna temperaturna stanja snovi. Enostavno, a ni? Kaj pa kadar gre za veliko število različnih molekul, združenih v tkiva, organe, organske sisteme, telo?!
Homeostaza. Enostavno rečeno, gre za notranje ravnovesje našega telesa, ki je potrebno, da tečejo številne kaskadne reakcije, v katere je vključeno veliko število molekul, ki se povezujejo na takšne in drugačne načine.
Da potekajo prepisi naše DNA, da se vršijo podvajanja, da se proteini zvijajo v 3D prostoru, da se aktivirajo hormoni na ciljnih celicah, da ima kri pravo gostoto, ko prenaša miriado pomembnih molekul po telesu, da so ioni v pravih koncentracijah zunaj in znotraj celic, da naša električna napeljava deluje čim bolj optimalno … noro, koliko je različnih procesov, ki so odvisni od homeostaze.
Gre za naš notranji mehurček, naš zen sistem. Potem je pa tukaj okolje, s svojimi nevihtami, ki stalno meče kamne v to naše mirno jezero in povzroča valove na mirni gladini. Skozi evolucijo smo razvili kompenzacijske mehanizme, obrambo, ki deluje odlično do določene mere. Ko obramba pade, se začne domino efekt.
Telesna temperatura. Telesno temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem, ki se nahaja v hipotalamusu v centralnem živčnem sistemu. Hipotalamus prejema informacije o temperaturi kože iz perifernih receptorjev ter informacije o temperaturi sredice iz centralnih receptorjev. Preko somatskega in avtonomnega živčevja ter preko možganske skorje sprošča mehanizme za produkcijo in oddajanje toplote.
Jedro in lupina. Temperatura variira glede na telesno notranjost (jedro, sredica – torej temperatura notranjih organov in notranjosti glave) in površino (skorjo, ovoj – temperatura kože).
Na telesni površini (temperatura kože) je za okoli 0,5°C nižja kot v jedru. Tudi telesna površina nima povsod enake temperature – distalni (bolj oddaljeni) deli so hladnejši od proksimalnih (tistih bližje centru). Temperaturo jedra merimo v ušesih ali rektalno, lahko tudi v požiralniku, pulmonalni arteriji ali v mehurju, s pomočjo invazivnih metod. Temperaturo površine (skorje) pa aksilarno (pod pazduho) ali sublingvalno (pod jezikom).
Seveda obstajajo fiziološka nihanja. Normalna telesna temperatura je približno 37°C (od 35,9 do 37,4°C). Telesna temperatura je v povezavi s temperaturo okolja in je v precejšnji meri od nje tudi odvisna. Je v ravnotežju s prejeto in oddano toploto in je pod natančno kontrolo fizioloških in duševnih faktorjev, ki skrbijo za stalno temperaturo človeškega jedra na 37 +/- 1°. Ker se posamezniki med seboj razlikujemo, lahko pride tudi do manjših odstopanj v telesni temperaturi. Tako lahko »normalna« temperatura niha od 36°C do kar 37,5°C.
Med spoloma je razlika v telesni temperaturi občasno pogojena tudi z vplivom hormonov. Znano je, da se pri ženskah temperatura jedra spreminja v času menstrualnega ciklusa in da je ob močnejšem izločanju progesterona v času ovulacije višja za 0,3 do 0,6°C.
PREGRETJE (HIPERTERMIJA)
Začetni simptomi so občutek izčrpanosti in mišični krči. Ogroženi so telesno zelo dejavni ljudje v vročem podnebju ali delovnem okolju.
Vročinska sinkopa je kratkotrajna izguba zavesti zaradi padca krvnega tlaka. Naši možgani so en zelo sebičen, energijsko-prehransko zahteven organ, ki se trenutno odzove na pomanjkanje dobrot in do izgube zavesti pride, ko so žile razširjene, pritisk pade, dostava malce zamudi, kompenzacijski refleksi potrebujejo kratek čas, da vzpostavijo homeostatsko stanje in smo tam, kjer ni treba.
Ste kdaj poležavali, nenadoma vstali, se pretegnili in vas je v trenutku “zmanjkalo”? Tako občutljivi so možgani na trenutne padce tlaka in rahlo zamudo s kompenzacijo.
Vročinska izčrpanost nastane ob stopnjevanju dehidracije in/ali izgube soli ter elektrolitov. Vročinska izčrpanost se lahko pojavi tudi pri osebah, ki ne pijejo dovolj soli/elektrolitov (preveč navadne vode). Splošni oslabelosti se pridruži slabost in bruhanje, razsodnost lahko postane omejena. TT je navadno pod 40°C.
Vročinska kap je življensko ogrožujoče stanje z visoko smrtnostjo. Nastane s stopnjevanjem vročinske izčrpanosti. Prizadeta oseba se večinoma ne poti več, TT je nad 40°C. Lahko se pojavijo krči, drgetanje, motnje ravnotežja. Zavest je motena, pojavljajo se nehoteni gibi, halucinacije, zmedenost. Lahko se zgodi, da se oseba odziva na glasno klicanje, le na bolečinski dražljaj, lahko je pa tudi v globoki nezavesti in se ne odziva.
Sončarica nastopi, če je nepokrita glava dalj časa neposredno izpostavljena soncu. Če se temu pridruži še dolgotrajna izpostavljenost telesa visokim temperaturam in visoki vlažnosti okolja ter telesnemu naporu. odpove mehanizem za uravnavanje TT in nastopi toplotni udar. Predstopnja sončarice je vročinska izčrpanost.
PRVA POMOČ pri pregretjih
Preprečimo nadaljnje segrevanje osebe (premestitev v senčen, zračen in hladen prostor).
Pri vročinski kapi je obvezen klic SNMP (Službe nujne medicinske pomoči). Do prihoda SNMP osebo slečemo in čim hitreje ohladimo na temperaturo med 38 in 39°C, s pomočjo močenja z mlačno vodo, hladnih obkladkov v predelu dimelj, pazduh in vratu. Druga možnost je potopitev v kad z vodo (OBVEZNA naša stalna prisotnost zaradi možnih motenj zavesti!). Ko TT pade pod 39°C prenehamo z ohlajanjem osebe.
Pri blažjih oblikah hipertermije osebo premestimo v senčen, zračen in hladen prostor in rehidracijo s hladnimi pijačami. Poleg vode nadomeščamo tudi soli in elektrolite.
Če je zavest motena, osebi ne dajemo ničesar, ker lahko pride do zaduštive. V tem primeru NMP dovaja tekočino, soli in elektrolite s pomočjo infuzije.
Pri toplotnem udaru je potrebno ohlajanje sredice telesa s pomočjo hladnih obkladkov ali hladne kopeli. Spremljamo življenjske funkcije, stanje zavesti in merimo TT.
Osebi ne dajemo zdravil za zniževanje TT (antipiretikov). Eno so fizikalni vplivi in krizna stanja zaradi okolja, naše neresnosti/nevednosti, nekaj drugega so bakterijsko-virusni napadi na telo.
Za pomoč pri pripravi te objave se zahvaljujem Petru Jovičeviču, članu RK Ljubljana.