Zakaj takšen naslov?
Prejšnji teden sem spisal in objavil serijo člankov o oživljanju za laike. Vedno bolj ugotavljam, da velika večina laikov dejansko ne ve kaj storiti, ko se znajdejo v takšni krizni situaciji, ko štejejo sekunde in postane popolni neznanec naenkrat odvisen od tega kaj bomo storili MI. Zato takšen naslov.
Različni smo. Mogoče imam to srečo ali smolo, odvisno kako se vzame, da sem bil neposredno aktivno udeležen pri reanimaciji dosti večkrat kot povprečen laik, ki ni nikoli delal v zdravstvu, še posebej v okolju oddelkov za intenzivno nego in terapijo. Zato na vse skupaj gledam sigurno drugače kot ostali izven tega kroga intenzivistov, urgentnih reševalcev, gasilcev na raznih intervencijah in drugih urgentnih služb …
Razloži, povej, pojasni. Kadarkoli nanese beseda v družbi na to ali podobno tematiko, se lahko trudiš razložiti, povedati, pojasniti kako je takrat, ampak nekomu, ki mu življenje nikoli ni vrglo v obraz rokavice in reklo: “Izkaži se zdaj!”, je res težko predstaviti kako je takrat.
Upam, da nikoli ne boste doživeli tega občutka kako je oživljati nekoga, ki je v tistem trenutku povsem odvisen od tega kaj boš naredil/a TI.
Vendar to ne pomeni, da ne rabiš biti opremljen z znanjem kako reagirati, se odzvati v delčku sekunde, če kdaj do tega pride in si nekje blizu ali čisto zraven. Znanje ti da samozavest, znanje prežene strah, znanje je tisto kar ti bo pomagalo se potruditi rešiti človeka.
Danes je 16.10.2017 – Evropski dan oživljanja (reanimacije) – po Sloveniji potekajo številne brezplačne delavnice na temo oživljanja in nudenja prve pomoči
Velikokrat sem že dejal, da ne gre za raketno znanost, ampak preproste postopke, ki lahko odločijo o tem ali boš dal človeku možnost, da preživi ali ne.
Zamislite se, pojdite na kak tečaj, naredite nekaj zase in druge. Lepo vas prosim.